Letos je pomlad res pohitela. Cel Krvavec je bil ena velika luža.
Gibanje po plaži je bilo hmmm..... polno pasti. Sneg namreč (tam kjer še je sneg) že nekaj časa vztrajno menja agregatno stanje. Na ravnih delih imaš tanko plast snega pod katerim je malo morje ledeno mrzle brozge, na nekaterih mestih globoke tudi kakih 40 cm.
Letos je bila menda luža ogrevana. Baje na nekih 14C. To sploh ni slabo. Plus imeli smo pravo poletno klimo - sonček in null vetra. Purrrrfect.
Glede na podnebne razmere je bilo tudi manj folka gor kot sem ga bil navajen za Lužo. Smučati gor itak nima smisla, tako da kdorkoli je že prišel gor je bil tu zaradi Luže. Zdi se mi, da je vsako leto manj riderjev. Bejb je že alarmantno malo. Recimo, da je to vsaj malce povezano s tem čudnim vremenom.
Ja je bilo nekaj takih skokov, da si kar zamižal ko je tista reč v zraku pristala v vodi par metrov pred koncem luže. Wow.
Nisem ravno štorast, se mi je pa uspelo potopiti v tisto mrzzzlo brozgo. Vse kar potrebuješ je en napačen korak in že si z eno nogo slabega pol metra pod tisto, ki je na trdnih tleh. Feeling je enkraten. Takoj začutiš, kako ti začne v čevelj teči utekočinjen sneg. To vsekakor prispeva k bliskovitem reševanju situacije. Če se v slow-motionu pogrezaš do tal: ooooooo craaaaaaap! zeeeeebeeeee. aaaaaa. kje so tlaaaa?, si nazaj na kopnem v mikrosekundi: zwizzzzz. Sezujem čevelj in zlijem vodo ven. Seveda s tem zabave ni bilo konec. Fajftenke sem navezal na ruzak in obul nekaj veliko bolj primernega za na plažo: havajanke. Do no leave home without them :)
Za piko na i pa na bajk in eno furo na Rašico.
Ni komentarjev:
Objavite komentar