Še ena zapadla obveznost... ljubljanski maraton... Ja letos v vlogi gledalca, s fotkičem v roki in akreditacijo okoli vratu. Nekaj malega tolažbe za odpadel nastop... Sej, po pravici, sem se potolažil že dan poprej na snegu. Ja gleženj še ni pripravljen za vztrajno nabijanje po asfaltu. Moji vrli prijatelji so to neljubo poškodbo klasificirali kot Davidov gleženjček.
Definicija gre približno takole:
Davidov gleženjček je poškodba, ki nastane pri udarcu trdega objekta (npr. konjskega kopita) ob zunanjo kost gležnja. Ta hitro zateče, gibanje postane oteženo in boleče. Oteklina v roku nekaj dni izgine. Po tej prvi fazi poškodbe sledi relativno veliko jamranja, se pa posledic udarca ne vidi več kaj dosti. Osebek lahko popolnoma brez bolečin igra badminton, zabija na odbojki, se zvira po powerplejtu, se fura z bajkom po gmajnah gor in dol. Le tek mu povzroča neznosno bolečino v gležnju na kar konstantno opominja svojo okolico.
Ob štartu 10ke in potem malega in tapravega maratona mi je bilo hudo, kasneje pa ne več. Kako dobro je gledati skoraj neskončno maso pisanih majčk, ki se trudi nekako zalaufati mimo štarta... Zadaj se je slišal poživljajoč ritem the stroj mašine... Ja, takrat mi je bilo res žal, da me ni vmes...
Mali maraton je sedaj prestavljen na naslednjo sezono. Anja in Mare sta z njim suvereno obračunala letos, meni pa ostane better luck next time. Do spomladi pa na sneg, ane..?
Naslednje leto te čaka krst :D
OdgovoriIzbrišikaj jih bom dobil s štrikom po rit?
OdgovoriIzbriši