Prvi nočni tek po Ljubljani. Odprtih so imeli 1000 mest, potem pa delali tako paniko s predprijavami, da sem pred dvema tednoma strokovno ugotovil, da je že vse polno. Potem sem tole rekreacijo odpisal. Vmes je padel še juriš na Vršič.
V zadnjih dveh mesecih sem šel točno trikrat tečt, kar ni ravno neka hudo dobra popotnica za it laufat desetko. Potem se je pojavil Smaily, plačal štartnino in bil ready to roll. Hmmm. Kaj zdaj? Cool družba, zanimiva trasa, nočni tek, po drugi strani pa 30€ za prijavo, tekaško totalno out, hmmm. Ideja! Gremo incognito na tekmo. Nič prijav, le pridemo odtečemo in gremo na pivo. Incognito team. Yes! No, na koncu sva se pred lutkovnim gledališčem našla le midva z Rokom. Dva sta že team, ane.
Drugače pa simpatična tekma. Štirje krogi, štirikrat čez tunel, gor po Zoisovi pa po Slovenski do Pošte, malo zig zag do Nazorjeve, Tromostovje in spet do lutkovnega gledališča. Zanimivo je tekanje v toliko krogih, ko pozabiš koliko jih imaš za sabo in koliko jih moraš še narediti. Je bil to tretji krog, a je to že zadnji? Damn.
Z Rokom sva imela debatni tek na 10km, Smaily nama je ušel naprej. Je bilo par finih tekačic, ja.
Malce so nas nategnili z razdaljo, ker tole ni bilo ravno 10km. Po moji uri smo jih pretekli nekaj čez 11. Ok, whatever. V eni uri je bilo predstave konec. Res dober feeling. Potem pa po na pol prazni Ljubljani do Zlate ladjice za zasluženo pivo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar