Epilog

Zdaj, ko sva doma kak teden, je počasi čas za epilog. Še eno potovanje na blef. Brez rezervacij hostlov. Brez itinerarija. Hard core. Pot z vetrom, luno, prebliski, impulzi, norimi sanjami, preštevanjem neskončnih kilometrov na cesti, s peskom v čevljih, soljo in limono, s simpatičnimi sostanovalci, norimi Brazilci, kupom malih zgodbic, spominov, avokada. Spomini, zgodbice to je to kar šteje. Pa maslen avokado seveda.

From Chile

Ena kratka zgodbica za lahko noč ali dobro jutro. Kjerkoli te že ujame. Letališče. CDG, Paris. Še zadnji checkpoint pred gate-om brazilskega letala. Foter in mali gresta skozi metal detektor. Piska obema. Ok, standardni postopek. Body check. Varnostnik postroji fotra. Roke narazen, security guy ga na hitro pretipa, vse ok. Še mali. Model mu pokaže kako se mora postaviti. Stoji pred njim in da roke narazen. Mali končno pošteka kaj mora storiti. Pokima potem pa se strumno postavi pred možaka in stegne roke od sebe. Varnostnik poklekne pred njega da ga bo pretipal, stegne roke proti malemu, ta pa ga brez razmišljanja objame.