Petek. Praznik. Že dolgo ni bil noben delavnik frej. Treba to izkoristit. Folk rine na morje mi pa na Javornik. Downhill. Naredim fotoshooting, fantje mi dajo bajk za par spustov. Win-win.
Z bajkom na glavo po strmih potkah. Čisti adrenalin. Ko vidiš pred sabo samo skalno potko kako se hitro spušča v ovinek, rečeš sam pri sebi no-way, potem pa samo še spustiš bremze...
Tile bajki nimajo nobene veze s kolesi, ki se valijo po cesticah in makadamskih potkah. Še prestave se moraš naučiti na novo. To, da se znaš pejati po ravnem in malo v hrib je tu samo v napoto. Kar veš o kolesarjenju je treba čimprej pozabit in se čimprej poistovetiti z novimi filingi, ukrotiti adrenalin in umiriti poskakujoče kolo. Med potjo pa še zgubiti strah strmino, padci, praskami in dejstvom, da se vsak trenutek lahko razmažeš na kakem drevesu, skali ali kar po tleh.
Dan kasneje - musklfibr. Bolijo te mišice za katere sploh nisi vedel da jih imaš. Perfektno. Res so mi všeč stvari, ki te presenetijo povsem nepripravljenega. Downhill te v vsakem pogledu prevzame in povsem štekam folk, ki je z njim zasvojen. Waaaaaa!
Pejte probat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar