Res sem bil pod vtisom da sem se od snega poslovil prejšnji vikend na Luži, pa sem se seveda motil. Sobota: Gerlitzen. Japajade. Dej no mir. Lej 18 stopinj na soncu, zelena trava, ptiči se derejo na ves glas, prve rožice so že odcvetele. Ne mi zdej omenjat spet ta sneg. Priznam, letošnjo zimo sem bil mahnjen na sneg in kar gre zraven. Neomejeno število dni na smučkah tudi naredi svoje. Ko enkrat postane toplo in se preobuješ v tekaške copate, je pa tudi že čas, da grejo smuči v en prašen kot stran od oči.
Ja, včasih je tudi zabavno it z glavo v kako tujo idejo. Pa pejmo v ta Gerlitzen. Sneg je bil odličen za afnanje, prav hitro se sicer ni dalo spustit, vendar je zadeva odlično prijela. Damjana je uspešno preživela tekmo. Kasneje smo na progi poleg tekme odkrili radar, ki ti pomeri hitrost, ko drviš mimo. Ok, na vrh, par zavojev pa smuk. Potem na polno letiš za robom smučišča, lezeš čim nižje, dile živčno drsijo po mehkem snegu, probaš ne mislit na to kaj bi bilo, če bi ti potegnilo katero od smuč. Izza ovinka se odpre ravnica, tam je displej s hitrostjo. Smučke počasi nehajo trest, zdaj gre le še naravnost, displej je nič ne kaže, halooo deeeeej speeeeed, sem že skoraj mimo. Žiuuuuuuuuu. Blip. Osemdeset in nekaj km/h. Naslednjič grem čez sto ;)
power dencers že vejo: "ni še konec ne...sredi aprila nov sneg gre!" ou jea
OdgovoriIzbriši