Med prezivelimi

Dobila sva pivo.
Prav neverjetno za tukajsne razmere se je vse odvijalo po nacrtu. Startali smo takoj ko sta prisla zadnja dva potnika (khm midva :), ki sta se malo zadrzala na zajtrku. Drugace midva zajtrk preskociva, sam naju je tip v agenciji prestrasil, da morava imeti dober zajtrk za seboj pred furo. Ob 7h zjutraj je v tem koncu La Paza tezko najti karkoli odprtega...
Torej, najprej dobrih 30km vecinoma navzdol po asfaltu.

From Bolivia

From Bolivia

Vmes smo imeli tudi dva uphill dodatka, kjer me je skoraj pobralo (na 3500+ metrih pedalirati v hrib po sodru na downhill bike-ih ni ravno zabavno). Potem smo imeli se naslednjih 30km po dejanski cesti smrti. Zadeva je menda uradno potrjena kot najbolj killerska, saj se je v letnem povprecju preko robu prekucnilo cca 26 vozil. Zdaj so po sosednjem hribu speljali novo asfaltirano cesto, ki ima celo en pas za gor in drugega za dol.
Tale nasa cestica - ki se se vedno uporablja - je siroka ene 3 metre. Na levi je prepad, na desni pa stena. Na teh treh metrih imas dve kolesnici in cel kup naritega sodra, ki se po hitrem postopku spodnese. Trik je se v tem, da gre ves navzdol vozeci promet - tudi kolesarji - po zunanji strani. Zakaj tu (bilo) tako je vec razlogov, menda gredo navzgor bolj nalozena vozila in potrebujejo trdnejso podlagu, drugi za katerega sem slisal je mogoce malo bolj pameten - ker je hrib na levi strani vidi voznik, ki gre dol bolje na svoj levi rob ceste in se lazje postavi ob rob, ce se sreca z drugim vozilom.

From Bolivia

From Bolivia

From Bolivia

Drveli smo s polno paro in v ene 5ih urah (s postnaki) prisli na konec fure. Zadeva je res odlicna - zacnes visoko med hribi, koncas pa v tropskem gozdu. Nepozabno (sploh za rit :)