Blejska nočna 10ka je v zadnjih nekaj sezonah postala moja osrednja tekaška predstava. Ne samo osrednja, tudi prva in zadnja. Torej velika reč.
Zaradi strašnega navala tekačev se je najbolje prijaviti že spomladi. Takrat je tudi entuziazem na vrhuncu, navdušenje nad tekanjem zopet dobiva zagon in videti je, da bo to najboljša sezona ever. Počasi se konča pomlad, ki je kot vedno malček premrzla za tečt, kot zakleto ravno takrat, ko se nameraveš odpraviti tečt, pada dež ali res mrzlo piha ali pade mrak ali greš raje na kolo ali z narentanim psom en krog ali en krog brez narentanega psa ali s tamalo en krog ali narediš en joga flow ali greš na obisk ali se ti res ne da it tečt in boš šel raje jutri, če ne bo kaj prišlo vmes.
Potem kak mesec pred tekmo ugotovim, da bo tudi letos šlo bolj za preživetje kot za najboljšo sezono ever. Letos mi je kljub porazni disciplini uspelo narediti nekaj treningov. Večinoma seveda po gozdih poteh, s prostovoljnim tekanjem po asfaltu se še vedno nisem sprijaznil niti zaštekal v čem je fora. Z dolžino teka seveda ne gre pretiravati, štirje, mogoče pet kilometrov je bila kar povprečna dolžina, ki sem jo zmogel odlaufati v zelo dobre pol ure.
Na tekmi je šla razdalja x2, hitrost je bila tudi nekaj višja predvsem po zaslugi zajčic v ženski populaciji tekaških navdušencev. All in all je bila nočna 10ka simpatičen tek in že čutim kako se prebuja entuziazem...
Zaradi strašnega navala tekačev se je najbolje prijaviti že spomladi. Takrat je tudi entuziazem na vrhuncu, navdušenje nad tekanjem zopet dobiva zagon in videti je, da bo to najboljša sezona ever. Počasi se konča pomlad, ki je kot vedno malček premrzla za tečt, kot zakleto ravno takrat, ko se nameraveš odpraviti tečt, pada dež ali res mrzlo piha ali pade mrak ali greš raje na kolo ali z narentanim psom en krog ali en krog brez narentanega psa ali s tamalo en krog ali narediš en joga flow ali greš na obisk ali se ti res ne da it tečt in boš šel raje jutri, če ne bo kaj prišlo vmes.
Potem kak mesec pred tekmo ugotovim, da bo tudi letos šlo bolj za preživetje kot za najboljšo sezono ever. Letos mi je kljub porazni disciplini uspelo narediti nekaj treningov. Večinoma seveda po gozdih poteh, s prostovoljnim tekanjem po asfaltu se še vedno nisem sprijaznil niti zaštekal v čem je fora. Z dolžino teka seveda ne gre pretiravati, štirje, mogoče pet kilometrov je bila kar povprečna dolžina, ki sem jo zmogel odlaufati v zelo dobre pol ure.
Na tekmi je šla razdalja x2, hitrost je bila tudi nekaj višja predvsem po zaslugi zajčic v ženski populaciji tekaških navdušencev. All in all je bila nočna 10ka simpatičen tek in že čutim kako se prebuja entuziazem...
Ni komentarjev:
Objavite komentar