Iz Ammana sva odšla s 65 jodi v žepu. 30 jih je bilo za taksista, ki sva ga najela, da naju pelje do mrtvega morja, tam čaka da se naveličeva, potem do mount Nebo in drop off v Madabi. Dvakrat po petnajst jih je bilo še za vstopnino na urejeno plažo na mrtvem morju. Ja, drago, vem. Torej jih konec dneva ostane kakih pet. Sva šla en krog zvečer po downtownu, preverila 4 bankomate in nobeden ni dal denarja. Ene dvema katica ni bila všeč, eden je mlel in mlel, napisal, da je transakcija uspela, vrnil kartico in ni dal denarja, zadnji pa tudi ni bil kooperativen. Bova že...
No pozno popoldne sva potem res pristala v Madabi. Tisti taksist nama je pobral še zadnje cente. Se butneva v en hotelček in greva na lov za dinarji. Madaba je eno malce manjše mesto, imajo pa ulico s parimi bankami na kupu. Najdeva prvo banko, okenček bankomata in.. prazno nišo. Bankomata sploh še niso instalirali. Greva naprej. Najdeva bankomat, ki je bil na svojem mestu. Ta me je kindly poprosil, da vtaknem kartico, potem je kindly želel pin, zatem je kindly povedal da ne more dati denarja in mi kindly sporočil, naj vzamem kartico in naj se kindly še kdaj oglasim. Bwaah. Pojdi kindly v rit. Poleg je bila še ena banka. Njihov bankomat ni bil tako nadležno prijazen kot tisti prej, a denarja še vseeno ni dal. Zadeva je že počasi postajala frustrirajoča. Bil je petek, glavni off day pri Jordancih. Imela sva še ene 100 ojrov keša, vendar ga itak ne bi mogla zamenjat. Sicer ne bi bilo prvič, da bi ostala brez keša. Enkrat, no dvakrat sva imela situacijo v Kolumbiji, pa še bi se lahko spomnil kakšne. Hehe :) Zadnja banka v vrsti je bila jordanska. Za to sem bil prepričan, da bo zgrešen strel, ker že poprej ni nikoli delal bankomat. Potem je Damjana čez cesto pokazala na en moder ATM. Pogledam čez: The Housing Bank for Trade & Finance. Yes! Ta nama je že dal keš... Vtipkam secret code, počakam in izpljune keš. Wohoo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar