petek, 4. november 2011

Arabci


Arabci so totalni jebi vetri. Serijsko. Seveda se ti nikoli ne sme muditi, ko imaš opravka z njimi. Drugače si na napačnem kontinentu.

From jordan

Prvo kar je se moraš zavedati je, da je percepcija časa tule povsem drugačna kot kjer koli drugje. Recimo, če bo nekdo prišel čez pet minut, potem to ne pomeni absolutno nič drugega kot, da pač ni. In ne, ne bo se vrnil čez 5 x 60 sekund. Ne, tega ni. Če se bo nekdo vrnil čez pet minut, potem bodisi nihče ne ve kje je bodisi jih to niti ne zanima...

Nenormalno zabavna reč je vožnja z lokalnim minibusom. Možakar ga ustavi sredi ceste, potem gre do svojega avta in si vzame dve minuti, da preloži vso kramo iz havbe na bus, potem zleze gor in gremo. Ali pa pošlje na bus le babo in se potem vrne k frendom reševat svet. Še boljše je ko se busek ustavi pred lokalno falafelarno, gre sprevodnik dol, naroči falafel sendwič in se počasi vrne na bus.


Potem je tu še tisti njihov zapleten 'kastni' sistem z ločnico med ženskami in moškimi. Tipi se bodo nabasli na začetek busa. Tu se lahko z driverjem pogovarjajo po vsej verjetnosti o blazno pomembnih zadevah. Poleg tuje ženske se usede le druga ženska ali največ otrok. Potem gledaš komedije na polnem busu, ko teta sedi na klopi za dva, polg nje pa se ob vratih gnetejo že trije tipi, ki se seveda ne bodo parkirali poleg. Zajeban sistem, ki ga zahodnjaki (vzhodnjaki?) pač težko razumemo. Naše riti so težke in gravitacija dela svoje.
Še ena reč... hitro naletiš na kakega lokalca, ki ti bo razlagal zadeve na dolgo in široko v arabščini in sploh mu ne bo kapnilo, da ga na štekaš čisto nič. No saj sva dovzetna za besde,samo vsega pa vendale še ne znava. Trenutno sva pri hummus, šawarma, šiš kebab, kokakola, Slovenija in 'stari jest te nič ne štekam'. Napredek mi daje upanje, da sva na dobri poti.

Še ena reč... Arabci nimajo oštarij. Če kako najdeš, potem je tam zaradi tujcev ne zaradi domorodcev. Konec koncev kaj ti bo oštarija, če nimajo ta kratkega in pira za povrh? Majo pa blazno dober čaj. Črni. Z overdozeom cukra. Ko začneš piti ne moreš nehat. Verjetno je tu MkDonalds dobil idejo 'cukr v vsako jed, pa čeprav je gorčica'.

Gun for your son, water for your dauther and knife for your wife. To je ponujal en prodajalec suvenirjev v Petri. Midva sva sedela zadaj v njegovem establishmentu, pila čaj in kavo ter crkavala od smeha.
Sva gledala kako konec dneva pospravijo vso kramo, ki jo imajo nastlano pred svojimi trgovinicami. No, je ne pospravijo. Vsaj ne vse. Ene pol stvari ostane zunaj zloženih kot dan poprej. Mogoče dajo čez kak karton ali polivinil, kaj več ni potrebno. In zadeva počaka na jutri. Simpl. Kaj bi kompliciral.

Moram priznati, da sem imel kar malo mešane občutke pred telim tripom kaj bo z Arabci in njihovimi forami. Zdaj se že nekaj časa valjava bolj po latinski ameriki, kjer stvari funkcionirajo povsem drugače. Pa je prav zabavno.

From jordan
From jordan

Ni komentarjev:

Objavite komentar

  • Recent Posts

  • Text Widget