Kostanj, pivo in sod ognja

Bajkerska tekma v soboto je neslavno propadla. Odplaknilo jo je deževje že par dni prej. Bo ob prvem daljšem lepem vremenu.. nekje maja...

Se pa je zgodil kostanjev piknik pod Rašico. Šibava mimo Most. Zazvoni telefon. 
- kje sta..?
- mal pred Mengšom...
- dejta še mal kostanja prinest...
- okej..

Kostanjev piknik brez kostanja. Haha. Ni problema, greva v trgovino ponj. Dobiti kostanj v Mengšu v soboto popoldne pa že ne more biti problem. V Mengšu imaš eno malo bad karma merkatorjevo trgovino, ki je bil itak že zaprta in tisto tuševo zadevo na koncu mesta. Greva tja. Parkirava skoraj točno pred vrati in hop greva po tisti kostanj. Hum. Kje pa je? Nema. Vprašava prodajalko, ki seveda ni vedela nič o kostanju ali pa se ji niti ni dalo vedeti, konec koncev je zamorjena sobota popoldne in prav vseeno ji je za tisti kostanj.

Crap. Greva ven. Kje res zdaj najti kostanj..? Prva obljudena naselbina so verjetno Domžale, samo komu se zdaj da furat do tja, pa že tako ali tako sva bila pozna....

- a nista nič dobila? (...v oštariji na vogalu je ob pivu sedel Franci, najin občasni sadjar...)
- ne.. sva šla po kostanj pa nimajo...
- ja a vama ga jaz dam...?
- a?
- pridita do trgovine...

in smo potem šli. Model je odprl svoj establishment za tisti dve kili kostanja, dve banani in tri mandarine. Problem rešen.

Potem pa pod Rašico. Na izi piknik... brez reševanja sveta... kostanj, pivo in sod ognja. 

Ostale fotke tule.