kam..? kam.... kam?
Nekaj čez enajst sva se s kolesi vozila po Strunjanu. Tam je bil cilj teka povežimo soline. Sva šla rečt hi Anji in ekipi, ki so pogumno štartali s tekmovalno tekaško sezono. Pridni. Zame je to še malce prezgodaj. No en teden prezgodaj. In kak kilometer preveč :)
![]() |
From 20.marec |
Imeli smo vse kar na primorsko spada: morje, sonce in veter. Še posebej vetra je bilo veliko. Sem imel občutek kot da sva spet nekje na koncu južne Amerike.
![]() |
From 20.marec |
Skozi tisti stari železniški tunelček sva zviznila na portoroško stran obale. Cikcakanje med množico sprehajalcev ni bilo ravno zabaven šport.
![]() |
From 20.marec |
Pihalo je še vedno kot za stavo. Porineva do Pirana in gledava windsurferje na punti. Ja, edino njim se zdi strašno ql ker piha...
![]() |
From 20.marec |
Hop na purrrrrfektno solatko potem pa je bilo treba ujeti že naslenji event.
![]() |
From 20.marec |
![]() |
From 20.marec |
Torta doma. Sijajna stvar. Cela familija v istem trenutku na istem mestu. Se ne zgodi prav pogosto.
![]() |
From 20.marec |
Obrigado za objeme, lupčke, stiske rok, večglasno vse-najboljše petje, smse, poste na zidu, telefonske klice, želje, nasmehe... xoxo
Ni komentarjev:
Objavite komentar