maratonci

V naši pisarni smo vedno polni norih idej. Spomladi smo se polni etuziazma prijavili na celo vrsto tekaških eventov, tudi na ljubljanski maraton. Na enaindvajsetko. Ja. Takrat se je to zdela res super ideja. Kaj pa je to 21km? Dvakrat deset plus še en za povrh.

Z Maretom sva suvereno (če greš ti grem tut jest, joj a pa boš res šel) potrdila prijavo na polmaraton. No sej v najslabšem primeru bomo pa štartali na cici teku na 10km. Tako kot Simon... Ahahah.

Zdaj je do maratona slab mesec in treba se pripraviti na tole kar smo zakuhali. Sem kar trmast glede stvari za katere se odločim, tako da mi kaj drugega kot trening niti ne preostane.

Danes sem naredil slabih 20km, tretjino od tega čmok čmok skozi gozd in cik cak mimo blatnih jezerčov, pazljivo čez korenine in pogumno v hrib. Drugo tretjino sem pustil na asfaltu, tretjo pa na hipodromu, ki se sedaj spreminja v kmetijski sejem, tako da si spotoma ogledaš še najnovejše traktorje, balirke, prikolice in cel kup druge opreme za katero niti ne vem zakaj jo imaš, kaj šele njeno strokovno ime. Poleg tega je treba ves čas paziti še na viličarje, ki šibajo gor in dol, in celo vrsto dostavnih vozil. Ja dolgočas mi ni bilo.

Jutri pa na kolo. Wiiiii.