Varzazad

Bus je res bil first class. Potem, ko sva videla kripo od soseda sva bila prav vesela, da nisva sla z njim. Na busu so bili se eni Slovencki (jih je lubi prepoznala po H&M robi, se preden so spregovorili). So bli malo zafnani (en gej in tri tipke za kamuflazo :) tako, da se potem nisva kaj prevec ukvarjala z njimi.

From Maroko

Tistih 200 km poti smo naredili v naslednjih 5ih urah. Zadeva je skrajno cikcakasta. Pol poti smo se vozili pod zasnezenimi vrhovi. Damjana je, ko ni spala, stela ovinke - menda je bilo 253 levih in 312 desnih (spala je 3/4 poti :). Na cilj smo prisli ob desetih, velika vecina mesta je ze spala. Nekako sva nasla en primeren hotel s svinjsko mrzlimi tusi.